Peskanje je postopek, ki se ga uporablja za več različnih stvari. Uporabimo ga, ko želimo neko površino očistiti, utrditi, pripraviti za nanos laka ali barve, ali pa z nje odstraniti korozijo (rjo), ki daje neprivlačen videz. Pri celotnem postopku se uporablja peskalna komora, njena gradnja pa nikakor ni enostavna in zahteva veliko znanja, časa in truda. Čeprav ob besedi peskanje pomislimo na nekaj povezano s kemikalijami ali drugimi umetnimi snovmi naj vas potolažimo, da gre za neškodljiv in varen postopek, ki poteka brez kemikalij.

Postopek peskanja lahko izvajamo na različnih materialih, na primer na plastiki, betonu, kovini, lesu ali kamnu. Peskalna komora oziroma postopek peskanja pa se med drugim uporablja tudi za doseganje posebnih strukturnih in dekorativnih učinkov.

Peskalna komora se postavlja v več fazah. Najprej se izkoplje gradbeno jamo, v katero se vgradi scraper sistem, ki poskrbi za premikanje peskalnega medija. Na to podlago se nato namesti kovinska konstrukcija peskalne komore, pri čemer je treba paziti, da je zelo natančno oblikovana. Stene se izdela iz posebnih panelov, ki skrbijo za tesnost komore, notranjost pa je obložena z gumenim ovojem, ki vsrka zvok. Namestiti je treba tudi vrata in jih povezati z delovanjem komore. Sama komora deluje avtomatizirano, zato je treba kar precej pozornosti nameniti elektronskim oziroma računalniškim komponentam, ki bodo omogočale upravljanje komore enega človeka, pa še to le na dotik. Pomembna je tudi vgradnja filtracijskega, separacijskega in ventilacijskega sistema ter vozička, ki bo povezan na informacijski sistem in bo lahko na želeno lokacijo postavil do 20 ton težke valje. Voziček zagotavlja tudi sinhrono vrtenje valjev, kar omogoča zelo natančno peskanje, praktično brez napak, hkrati pa je delo mogoče večkrat ponoviti. V tej fazi je mogoče komoro že ročno zagnati, kljub temu pa je potrebnih še nekaj del, da bo naprava delovala brezhibno in bo mogoče uporabiti vse funkcije peskalne komore.